Dobronak a magyar nyelvterület délnyugati peremén, a Szlovén Köztársaság területén, annak keleti régiójában fekszik. Néprajzi csoportokban gondolkodva a település Hetés kulturális egységéhez kapcsolódik. A tájegység körülhatárolásakor a egyes kutatók Dobronakot még Hetés részének tartják, mások annak peremén helyezik el. A dobronakiak többnyire nem vallották magukat hetésieknek, kultúrájukkal a vidék városias településéhez, Alsólendvához igyekeztek igazodni. Nagy múltra tekint vissza az egykor mezővárosi rangú Dobronak és a hetési tájegység egyházigazgatási kapcsolata, ugyanis Hídvéget és Bánutát leszámítva Hetés települései a dobronaki plébániához tartoztak. A vidék lakosai vasárnaponként ide jártak misére, s halottaikat is sokáig Dobronakon, az úgynevezett hetési temetőben helyezték örök nyugalomra.
Olvass továbbDobrovnik leži na ozemlju Republike Slovenije, v njeni vzhodni regiji, na jugozahodnem robu madžarskega jezikovnega območja. V etnografskem pogledu spada naselje h kulturni enoti Hetés. Kot krajinsko enoto Dobrovnik nekateri raziskovalci opredeljujejo kot del pokrajine Hetésa, drugi pa ga postavljajo na njen rob. Dobrovničani se običajno niso opredeljevali za prebivalce Hetésa, s svojo kulturo so se bolj zgledovali po meščanskih naseljih pokrajine, predvsem Dolnji Lendavi. V preteklosti je potekalo zgledno sodelovanje med cerkveno upravo, trgom Dobrovnik in pokrajino Hetés, saj so z izjemo Mostja in Banute spadala vsa naselja pokrajine Hetés k dobrovniški fari. Območni prebivalci so ob nedeljah hodili k maši v Dobrovnik pa tudi svoje mrtve so še dolgo časa pokopavali tukaj, v ti. hetéskem pokopališču. Zemljepisni legi in značilnosti naselja gre zahvala, da je Dobrovnik postal kot trg v primerjavi z okoliškimi vasmi.
VEČ